Ali pogosto doživite, da vas nekdo res iskreno posluša, doma ali v službi?
Večinoma dobim odgovor, da je to redkost. Predvidevam, da zato, ker se običajno pogovarjamo med seboj in poslušamo izgovorjene besede in naša mnenja o tem, kar je bilo povedano, ali kako to vpliva na nas. Govorimo in si izmenjujemo ideje in misli. Mnogokrat delimo lastne izkušnje in občutke, tudi tiste intimne.
Čeprav so nas učili, da je »dober poslušalec« nekdo, ki je z nami, pozoren na to, kar govorimo, saj poslušanje namreč pomeni biti prisoten, biti »z«. Pa je v praksi to dostikrat težje, kot se zdi. A gre za veščino, ki se jo, če želimo, lahko vsi naučimo.
Zato pa potrebujemo radovednost, saj ta poganja poizvedovanje, preizspraševanje in učenje. Prav tako nas drži budne, odprte in dovzetne. Ključna je, ker je primarni namen poslušanja resnično razumeti stališče druge osebe, kako razmišlja in čuti ter kako 'gleda na svet'. Gre za globje »ravni« poslušanja kot smo ga vajeni v vsakdanjem življenju.
In pri coachingu gremo še dlje. Namreč, ni samo pomembno, ali poslušamo ali ne, ampak predvsem kam usmerimo svojo pozornost pri poslušanju, saj to gradi njen vpliv. Veščina držanja zavednega fokusa za kaj smo tu, pa živi v kontekstu samoupravljanja. Če dovolj dolgo poslušamo osebo pred seboj oz stranko, bomo prepoznali, kaj oseba ceni, kaj ji je pomembno in kakšna je njena miselnost. Kakovost in osredotočenost našega poslušanja pa dajeta stranki občutek, da je sprejeta, slišana in da smo prisotni tu in zdaj. Ne z besedami. Z bitjem. Prav tako pa nam coachem pomaga pri vključevanju naše radovednosti in intuicije pri izbiri intervencij in poglabljanju učenja, o stranki, o sebi, sistemih, katerih del smo.
Zato lahko rečemo, da je sposobnost slišati, pravzaprav sposobnost samoupravljana, ki se nanaša na zavedanje in izbiro. Zavedanje, kje je naša pozornost, in sposobnost, da se odločimo, da svojo pozornost usmerimo na osebo pred seboj, brez dopuščanja, da bi se v proces vmešavali naši osebni problemi ali občutki, naše zgodbe. Zato moramo znati dobro upravljati s svojimi emocijami in stanjem. To ne pomeni, da nimamo občutkov ali zaznav, le da za z njimi upravljamo na način, da služijo procesu.
Eden od vidikov samoupravljanja pa je pravzaprav tudi zavedanje in poznavanje glasov tihega podzavestnega saboterja, kjer je ključno, da se naučimo ločiti od njega. (prepoznamo ga po notranjih glasovih, želje dati vrednost, potrebe biti priznan, postaviti boljše vprašanje…). Opazovanje, kako se te težnje kažejo v nas in ozaveščanje lastnih saboterjev nam omogoča, da ločimo svoj pravi jaz od saboterja in smo v procesu bolj prisotni. Da to dosežemo, moramo biti prisotni v trenutku (fokus na časovno dimenzijo sedanjost in ne preteklost ali prihodnost ) in se izogibati navezanosti na zgodbe.
Torej, če poznate učinek in če poznate vpliv, ga lahko upravljate. Gre za zavestno izbiro, kdaj in kako plesati v in izven samega procesa. Zato, da se zmojstrimo, pa potrebujemo odločitev nato pa vajo in osredotočenost.
Nekaj namigov
Tako se tudi učimo na našem treningu Embody your coaching Wisdom – organizacijski coach program, kjer pravzaprav posameznike učimo naprednih komunikacijskih tehnik, vpeljevanje znanj coachinga za vodenje kakovostnejših pogovorov in sestankov. Za več, pa vabljeni, da se nam pridružite.
Jasna Knez, Executive & Team Coach, PCC, EIA Senior, ITCA, ESIA