V vsaki življenjski situaciji uporabljamo določen sistem ali postopek za razumevanje, kaj se dogaja okoli nas in kako se nanjo odzvati. Naše ocene teh situacij so subjektivne in temeljijo na našem psihičnem in čustvenem stanju v določenem trenutku. Ključna naloga pri obvladovanju teh ocen je učinkovito upravljanje s čustvi.
V resnici je upravljanje ljudi močno povezano z obvladovanjem njihovih čustev. Prepoznavanje, imenovanje in izražanje lastnih občutkov so ključni koraki k razumevanju, kako čustva vplivajo na naše vedenje. Čustva so energija, ki nas usmerja k dejanju in oblikuje naše izkušnje.
Pri javnem nastopanju se pogosto pojavi trema, ki je pravzaprav ena od oblik stresa. Ta naravna reakcija telesa je skozi evolucijo služila kot obrambni mehanizem za prepoznavanje nevarnosti in aktivacijo telesa, da se pripravi na soočenje z njo.
Trema, kot manifestacija strahu, se običajno nanaša na prihodnost. Pomembno je razumeti, da je trema tudi oblika energije v gibanju. Namesto da se ji upiramo, jo moramo sprejeti kot naravni del izkušnje, ki nas spodbuja k boljši pripravi na situacijo.
Trema se lahko izraža na različne načine in z različno intenzivnostjo. Preden stopimo na oder, se lahko pojavijo številni fizični in psihični simptomi, značilni za to čustveno stanje. Ti simptomi vključujejo:
- Povečan srčni utrip: Močno utripanje srca je pogost simptom treme, ki kaže na povečano pripravljenost telesa na stresno situacijo.
- Rdečica: Nekateri ljudje doživljajo rdečico na obrazu zaradi povečanega pretoka krvi, kar je posledica stresne reakcije.
- Tresenje: Posameznik lahko občuti tresenje v rokah, nogah ali drugih delih telesa, kar je posledica napetosti in povečanega odziva na stres.
- Strah pred mnenjem drugih: Trema pogosto spremlja skrb, kako nas bodo drugi dojemali, ali bodo opazili naše morebitne pomanjkljivosti ali nekompetentnost.
- Stimulativna trema: Šibkejša trema lahko deluje stimulativno, kar posameznika pripravi na boljši nastop in večjo prisotnost v trenutku.
- Ohromitev: Močna trema lahko privede do popolne ohromitve, kar oteži izvajanje nalog ali komuniciranje.
- Fizični simptomi: Trema se lahko izrazi tudi s fizičnimi simptomi, kot so tresenje glasu, napetost v vratu, mrzle ali potne roke, potenje, stiskanje v prsih, neusklajene kretnje, glavobol, driska, bruhanje, zamegljen vid in vrtoglavica.
Zavedanje, kako se trema manifestira, je ključno za njeno uspešno obvladovanje. Različne stopnje treme lahko delujejo bodisi stimulativno bodisi ohromljajoče, odvisno od tega, kako jih dojemamo. Šibkejša trema nas lahko spodbudi k boljši pripravi, medtem ko močna trema lahko povzroči ohromitev.
Pomembno je razumeti, da trema ni nekaj, s čimer se borimo, temveč nekaj, s čimer se soočamo. Z zatiranjem teh čustev izgubljamo svojo moč za premikanje naprej. Pravilno ravnanje s tremo vključuje njeno priznavanje, sprejemanje, izražanje in usmerjanje te energije v pozitivno smer.
Trema nas lahko ohranja budne in prisotne, zato jo lahko usmerimo v pozitivno silo. Ključ je v tem, kam usmerimo svojo pozornost. Če se osredotočimo na pozitivne vidike treme, lahko ta čustva postanejo naši zavezniki in pripomorejo k izboljšanju našega nastopa.
Na koncu je trema naravni del človeške izkušnje, ki nam lahko služi kot orodje za rast in izboljšanje. Ko se naučimo pravilno upravljati s tremo, postanejo naši javni nastopi bolj prepričljivi in avtentični.
Vas zanima več? Pridružite se nam na Šoli javnega nastopanja in komunikacijske preobrazbe ter odkrijte, kako obvladati tremo in izboljšati svoje komunikacijske veščine.
